Skip to content

Potep po novomeškem mestnem jedru

Potep po novomeškem mestnem jedru

Na sončno soboto, 21. maja, smo se člani društva srečali v Novem mestu, se podali na voden ogled in izvedeli veliko o mestu z zavidljivo zgodovino, ki sega v pradavnino.

Pot smo začeli v Kandiji, pri nekdaj markantnem Hotelu Kandija, ki že vrsto let propada in zaenkrat ne kaže, da bo kaj drugače. Mimo kipa znamenitega meščana, olimpionika Leona Štuklja, nosilca šestih olimpijskih kolajn in 20 medalj z velikih tekmovanj, smo se preko Kandijskega mostu podali na znameniti novomeški Breg. Po ozki uličici smo si hiške, zgrajene na ostankih nekdanjega obzidja, ogledali z druge strani, kot jih vidimo običajno. Hiše, ki povečini še danes ohranjajo tipično zasnovo – delno vkopana klet, bivalno pritličje z vhodom z ulice in leseni gank s pogledom na Krko, so bile zgrajene konec 18. stoletja, ko je bila turška nevarnost mimo in so porušili obzidje. Njegovi ostanki so še danes vidni v kleteh teh hiš, ponekod pa so te naslovnjene na živo skalo. Nekoč so tu živeli revnejši meščani, ki so se preživljali s pridelovanjem in prodajo zelenjave, sušenjem mesa, pranjem perila, gospodinjam pa so takrat rekli celo študentske mame, saj so do 2. svetovne vojne oddajale sobe dijakom novomeške gimnazije.

Z Brega smo se povzpeli na najvišji novomeški grič, Kapitelj, kjer na odlični lokaciji stoji stolnica sv. Nikolaja, kapiteljska cerkev oz. kar Kapitelj. Danes stolna cerkev novomeške škofije se lahko pohvali z večstoletno zgodovino, prvo zidano cerkev so namreč tu najverjetneje postavili potem, ko je leta 1365 vojvoda Rudolf IV. Habsburški ustanovil mesto, še prej pa je tu stala pristava stiškega samostana. Že leta 1493 je bil tu ustanovljen kolegiatni kapitelj (od tod tudi ime), cerkev pa je v svoji zgodovini spreminjala svojo podobo. Največja posebnost te cerkve je gotovo za 16 stopinj zamaknjeni prezbiterij, ki nakazuje na to, da so želeli zgraditi novo cerkev, vendar so dokončali le prezbiterij, nato pa gradnjo najverjetneje zaradi slabših gospodarskih razmer opustili. Največje umetniško bogastvo cerkve in mesta je oltarna slika sv. Miklavža slavnega beneškega slikarja Jacoba Robustija – Tintoretta, medtem ko stranske oltarje krasijo slike Valentina Metzingerja.

S Kapitlja smo se podali še na Novi trg in izvedeli, da je na tem mestu, kjer sta danes poslovna zgradba s parkiriščem pred tem pa je bila tu osrednja avtobusna postaja, stal cistercijanski samostan. Nato pa smo se po Kettejevem drevoredu podali še na en grič, Marof, s katerega smo uzrli prekrasen pogled na novomeško jedro, na znameniti okljuk dolenjske lepotice Krke. A Marof ni poseben le po razgledu, ki se odpira na mesto, pač pa tudi po svoji zgodovini. Bližnja Kapiteljska njiva je namreč eno največjih evropskih arheoloških najdišč, na katerem ekipa Dolenjskega muzeja že več kot 30 let išče ostanke življenja v 1. tisočetju pred našim štetjem. Življenja v treh arheoloških obdobjih – bronasti ter starejši in mlajši železni dobi. In najdbe so veličastne ter pričajo, da je tu takrat živela močna in bogata družba, nenazadnje je Novo mesto imelo knežji sedež. Med najbolj izjemne najdbe gotovo sodijo figuralno okrašene bronaste situle, ki so jih v Novem mestu do danes odkrili kar 16. Prav zato se mesto imenuje tudi mesto situl.

Z Marofa smo se spustili nazaj do starega mestnega jedra, Glavnega trga, ki je bil pred kratkim popolnoma obnovljen in je od takrat tudi zaprt za promet, letos pa so v mestu dokončali še prenovo dela Rozmanove ulice. Ob zadnji prenovi so arheologi pod današnjo cesto odkrili ostanke iz različnih obdobij, celo iz mlajše železne dobe, našli so tudi nekaj srebrnikov iz časa Keltov in ostanke rimske ceste. Kaj se je na tem mestu dogajalo med 4. in 15. stoletjem, se ne ve, današnjo podobo pa je osrednji trg začel dobivati v 16. stoletju. Osrednja stavba je rotovž, zgrajen leta 1720, leta 1903 ga je zamenjala sedanja stavba, ki je bila nazadnje prenovljena leta 2006, od takrat pa je tudi sedež novomeške občine. Pred rotovžem sta še kipa Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, nedaleč stran pa znameniti Kettejev vodnjak, delo arhitekta Marjana Mušiča. Seveda pa ne gre pozabiti na za Glavni trg značilne arkadne hodnike. Ob osvežitvi, ki je v vročem dnevu še kako prijala, smo si trg v miru ogledali in začutili pravi sobotni mestni vrvež.

Ob našem obisku smo torej spoznali pestro zgodovino mesta ob Krki, kjer se je med drugim zgodila znamenita Novomeška pomlad in kjer je bil leta 1873 zgrajen sploh prvi narodni dom na Slovenskem, pa še bi lahko naštevali. Obisk smo sklenili v eni od tamkajšnjih gostiln ob dobrem kosilu.

Nekaj utrinkov z našega potepa lahko vidite tukaj - potep

Na spletni strani uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti, s ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close